Ne-
kentavrski pogled na stvar bi bil, da je na nebu lovec
in jahač Krotus,
sin Pana in Eufeme, ki je živel na planini Helikon,
kjer je vzgajan od Muz s katerimi se tudi družil.
Njemu je pripisano, da je dober lovec in glasbenik.
Zaradi njegove glasbene nadarjenosti so Muze prosile
Zevsa, da postavi Krotusa na nebo. Zevs je želel, da v
enem predstavi vse njegove lastnosti tako, da mu je
podaril noge konja in lok s puščico zaradi njegovih
strelskih veščin. Poleg tega mu je dan rep bogov
gozdov, ker so Muze bile očarane z njim. Medtem, ko je
Krotus poslušal Muze je on izrazil navdušenje nad
njihovim pesmim s ploskanjem, kar je tudi danes
navada, ki se koristi na koncertih, kot aplavz.
Če
pa konstelacija predstavlja kentavra, tedaj po
tradiciji Strelec označuje Chirona in ne ostale
kentavre, ki so v glavnem divjaki in imajo običaj, da
se na porokah opijajo in razbijajo pohištvo. Oni so
prav tako zelo neukrotljivi tudi pri svojem seksualnem
apetitu.
Chironu
je pripisano, da je usposobil mnoge heroje, vključujoč
Ahila in Jasona ter da je usposobil tudi Asklepiusa,
prvega velikega zdravnika. Chiron je poznal umetnost
zdravljenja z uporabo rastlin. On je bil tudi
strokovnjak za glasbo.
Chiron
je sin Cronosa in ene Oceanove hčerke , on je nesmrten
in ta njegova nesmrtnost je pravzaprav srce njegove
tragedije. Ko je Herkul šel v lov na erimantskega
vepra, po nalogu mikenskega kralja Euristeja,
zaustavil se je pri kentavru Folu s katerim je bil
prijatelj. Fol je Herkula vesel pričakal in pripravil
veselico njemu na čast na kateri je odprl sod vina, ki
je bil skupna last vseh kentavrov. Vonj vina je bil
tako močan, da so ga občutili tudi drugi Kentavri, ki
so prihiteli in napadli Fola in Herkula besni na
njega, ker je odprl sod in potem pobegnili.
Herkul
jih je lovil do samega juga Peloponeza, kjer so se na
Malejskem vrtu skrili v Chironovi pečini. Herkul jih
je streljal s strupenimi puščicami in ena od njih
(premazana z žolčem Hidre) je zadela tudi Chirona in
je tako Herkul povzročil prijatelju neozdravljivo
rano. Herkulu je bilo žal zaradi tega in je poskušal
pomagati Chironu ampak proti strupu iz Hidrinega žolča
ni bilo zdravila. Chironova bolečina je bila
neizdržljiva in, ker je bil nesmrten ni mogel umreti
od strupa tako, da je bil neprestano v bolečini.
Chiron je prosil Zevsa, da ga osvobodi bolečin tako,
da bo dal njegovo nesmrtnost Prometeju, ki je v
spodnjem svetu bil okovan za steno, kjer mu je vsak
dan prihajal orel in mu kljuval jetra in da gre on v
spodnji svet namesto njega. Zevs mu je to dovolil in ,
ko je umrl, ga je postavil med zvezde, kot Strelca.
Chiron je, da bi lahko umrl in se osvobodil bolečine,
omogočil Prometeju, da postane nesmrten.
Astrološki vpliv Strelca:
Obstaja
določena količina protislovja pri tej konstelaciji
zato, ker ni popolnoma jasno ali imamo opraviti s
Kentavrom ali sinom boga Pana, ki ima dve konjski
nogi. Strelec po svojem izgledu nima štiri noge in se
pojavlja v stoječem položaju v katerem izstreli svoje
puščice.
To
sozvezdje vsekakor nakazuje na deljenost zgodbe, ki v
njem prebiva, ne samo zato, ker obstajajo dve verzije
o tem kdo je strelec ampak zato, ker je tudi sama
slika Strelca razdeljena na ljudski in živalski del,
oziroma v vsaki verziji je njegova gornja polovica
ljudska a spodnja živalska. Tudi je znak Zodiaka
Strelec razdeljen na živalski (od 0°-15°) in človeški del (
od 15°-30°).
Kadar je v vprašanju konstelacija Strelca, zvezde, ki
opisujejo živalski del konstelacije so Arkab (15°47),
Rukbat (16°38`) in Terebelum
(25°51`) medtem, ko
ostale zvezde tvorijo gornji del oziroma človeški del
sozvezdja. Tako se tukaj lahko govori o živalskosti
(pri slabi postavitvi na zvezdah, ki opisujejo
živalski del konstelacije), ampak tudi o premagovanju
živalskega in razvoju človeškega, kot tudi božanskega
– kar so vse lastnosti s katerimi tudi znak in
konstelacija Strelca upravljajo – filozofija, morala
(razvoj človeških lastnosti) ali religioznost,
duhovnost (razvoj božanskih lastnosti). Ta
konstelacija ima zaradi tega obseg delovanja- od
vsakega lova, pregona, ubijanja ali streljanja
(živalski nivo), in vse to pogosto z religijsko osnovo
( ali je opraviti z inkvizitorskim delovanjem ali tudi
sodobnimi morilci, ljudmi druge vere) – pa vse do
tistih duš, ki so sposobni preskočiti čas in prostorin, da se z
višine zagledajo v celotno človeško življenje, kar jih
napravi ljudi visokega duha, ki bodo vzvišeni filozofi
ali teologi (človeški in božanski nivo).