Za
sozvezdje device sta vezani dve različni zgodbi, pri
čemer je ena ezoterična, druga pa egzoterična.
Ena
od najbolj popularnih zgodb v tem sozvezdju je od
grškega pisca Hesioda, za katerega je bila Devica
Astreja (»tista, ki izhaja od zvezd«)ali Ponos
deviške boginje Pravice, hči Jupitra in Temide v
»Zlati dobi«, ko so bogovi osebno hodili po zemlji in
ji vladali. Ona je zadnja od bogov, ki so nas
zapustili, a odšla je , ko je videla kako so se ljudje
pokvarili. Od tedaj sveti na nebu med zvezdami v
sozvezdju Device.
Druga
zgodba se veže za Erigono, hčerko Ikarja , o katerem
se skoraj nič ne ve. Ikar je bil siromašen kmetovalec,
zelo pobožen in z občutkom pravice in , ki je enkrat
pogostil Dionisa, ki je prišel inkognito, z največjim
gostoljubjem, ki ga človek lahko nudi. Da bi ga
nagradil, Dionis mu je podaril tajno vina (trto za
vino in sod vina), kar je tedanjim ljudem bilo novo.
Ikarjeva dolžnost je bila, da vsem ljudem razširi dar
vina. Ikar je poslušal Dionisa in, da bi spoznal ljudi
s tem božjim darom, je potoval in dajal ljudem piti
vino.
Nekega
večera, ko je pil s pastirji so neki od njih padli v
tako globok sen, da so se ustrašili, da Ikar namerava
nekaj strašnega, da jih morda zastrupi in jim vzame
ovce. Obkolili so ga in eden je vzdignil srp, drugi
sekiro, tretji lopato in četrti kamen. Napadli so ga s
svojim orožjem in, da bi končali delo so ga prebodli s
kolom iz ražnja.
Medtem,
ko je Ikar umiral se je spomnil kako ga je Dionis učil
kako mora saditi trto in skrbeti za njo in kako mora
stiskati grozdje. Nekega dne, jare je pojedlo vso
trto, ki jo se zasadil. Besni Ikar je ubil jare, mu
odrl kožo, ga napolnil z zrakom in ga vezal za sebe.
Potem je poklical sosede in so vsi plesali okoli
jareta. Pred smrtjo, Ikarius je spoznal, da je jare,
ki ga je ubil, bil on sam. Vendar, tisto, kar Ikarius
ni spoznal je, da je ta dogodek bil spodbuda cele
tragedije. Vse naše velike tragedije izhajajo iz te
smrti.
Erigona,
njegova hči je tavala v iskanju svojega očeta a njen
sopotnik pri iskanju je bil Ikarjev pes Majera.
Nekega dne je pes odvedel Erigono do drevesa izpod
katerega so pastirji vrgli telo njenega očeta. Erigona
ga je pokopala in se zatem povzpela na drevo in se
obesila. Majera
je ostal in pazil na dva telesa dokler ni sam umrl
od lakote oziroma žalosti.
Bogovi
so jih premestili med zvezde. Majera je
postal ali Canis Major ali Canis Minor, odvisno od
razlage. Ikar je postal Arkturus , najsvetlejša zvezda
v Bootesu, a Erigona je postala sozvezdje Devica.
Nehvaležne
Atinjane je kaznoval Dionis. Namreč , mnoge device v
Atinjanski deželi so napravile samomor z obešanjem
brez nekega razloga, ker je Erigona molila, da hčerke
Atinjane mora doleteti ista smrt, ki bo tudi njo
doletela in to vse do časa, ko bodo Atinjani našli
morilce Ikarija in jih kaznovali. Atinjani so
ustanovili ritual žrtvovanja v njenem imenu.
Morilci
so odšli na otok Kos v času psa (ko je Sirius bil
zjutraj na Ascendentu). Otok je zadela strahovita
vročina in vse na njemu je izgorelo in umrlo. Apolo je
kralju povedal za otok in, da morilci morajo biti
kaznovani. Od tistega trenutka, ko so vsi umrli se je
pojavil hladen veter, ki poleti lajša življenje na tem
otoku in, ki se pojavi vsako leto tekom Dneva Psa.
Skupna
energija dveh mitov o Devici je vsebovana v neznanju
in neumnostih preprostih ljudi ( v prvem mitu ljudske
rase, v drugem pastirja) iz katerega izhaja
nehvaležnost in tragedija. Tako se tukaj ustvarja
slika izobražene osebe katere znanje se ne ceni zaradi
česar prihaja do nesporazuma in do vseh možnih
tragedij. Vsaka tragedija, ki je za to konstelacijo
vezana je lahko nasledna, oziroma prenaša se skozi
genetiko osebe vse dokler se primarni vzrok ne
odstrani ( ravno tako, kot so se Atijanke ubijale
dokler morilec Ikarja ni bil kaznovan).Za to
konstelacijo vsak primitivizem je bolan in
nevzdržljiv, ker bo privedel do tragedije, na isti
način na kateri bo vsaka nečistoča tukaj močno
zagnojila rano.
Po
drugi strani, šele tedaj, ko oseba postane žrtev
zaradi primitivnosti nekoga, ona pride do notranjega
spoznanja o
vzroku in posledici, oziroma je z enim svojim
grobim delom že presodila sama sebi, Tako to sozvezdje
nosi tudi sporočilo spoznanja in tudi obveznega
žrtvovanja, da bi se spoznanja prišlo, žrtve, kot
načina očiščenja. Največji del krščanske ideologije je
vezan za to konstelacijo – zato je povsem jasno zakaj
je tudi Jezus imel vladarja ascendenta in Sonca ravno
na glavni zvezdi tega sozvezdja –Spika.